Ko da čas ne bi minil, solze posušil, ko noč prežene dan ne skrivam živih ran in v sobi spet sem sama , le s punčko iz porcelana. In le ona ve vse, ve da jočem se, ko spomin me zbuja v temi, ko borim se proti sebi ona ve strah me je.
A ko bom končno enkrat zbrala vse moči, jo vrgla bom v tla, da se zdrobi, naj še njo zaboli
REF:
porcelan na tleh razsuje se, kot je v meni počilo srce in morda ko punčke več ne bo z menoj vzela bom vse solze s seboj, porcelan na teh razsuje se, kot je v meni počilo srce in morda tako kot kup teh razbitin se v meni razbil bo strah in spomin.
Ko da čas ne bi mini, bolečine skril, ruši mi skrivnost do svobode most da, lica so še slana, ve punčka iz porcelana. In le ona gleda vse, vse kar svet ne sme, ko obraz skrivam v blazino , da mi zaduši praznino ona ve lomi vse.
A ko bom končno enkrat zbrala vse moči, jo vrgla bom na tla, da se zdrobi, naj še njo zaboli, zaboli.
REF:
Porcelan na tleh razsuje se,…
Ni še komentarjev na pesem Punčka iz porcelana.
Za oddajo komentarja se moraš
registrirati!