Pa naj zaspi, naj skrije svoje trudne oči
Pa naj zaspi, da se malo srce umiri.
In naj sanja le o lepih stvareh,
Ko sonce zbudi jo, na ustih bo smeh.

Vsaka zvezda na nebu zamiži
Evin kužek zalaja, se poslovi.
V kraljestvo škratov, sanj in vil
Jo nese sila nevidnih kril.

In že leti daleč proč od tega sveta
Od tega kar ne razume in kar ne pozna,
Saj jo čaka svet drugačen od sanj,
Kako naj svarim jo, kaj rečem ji v bran?

Boj se ljudi, ki ne znajo jokati
Ne gledajo v oči in ne znajo stisnit dlan.
Boj se množic, ki mahajo s pestmi,
� oferjev s klobuki, nabitih na volan.