Nekoč sem verjel da sreča sveta
s teboj z roko v roki je k meni prišla
da tega ne vzame nama nihče,
saj veš da bila si mi vse

potem pa prišel poletni je dan,
ko v sončno sem jutro prebudil se sam
tvoj smeh, toplo dlan in nežn poljub,
vse to mi ukradel je drug.

ne odhajaj več, ker vrnitve ni
enkrat si že ranila me,
sedaj pa bi strla mi srce.
ne odhajaj več, naj se ne zgodi,
da bi nekoč kot tujca zrla si v oči.

Nad nama bilo je eno nebo
Med nama pa tvoje boleče slovo
Potem brez besed vrnila si se
Čeprav prizadela si me

Ne bom spraševal nikoli zakaj
Ker rad te imam sem sprejel te nazaj
A prosim da zdaj obljubo držiš
Da tega mi več ne storiš.