Si kdaj žru kamenje, te kdaj tlačla je mora,
si kdaj plesu s hudičem iz podlega dvora,
si kdaj zru v ogledalo in je v njem bla budala,
se mogoče je psiha s tabo poigrala?

Si se lahka pobrau, ko biu si na tleh,
si si lahka brisu souze v očeh,
si jim pustu, da s tabo delajo kot smet,
si se praši sploh kdaj, če bo nehal bolet?

Če bo nehal bolet, ker krut je ta svet,
če bo nehal to kdaj, ker v njem nočm žvet,
hotu sm sam tebe met, hotu te samo objet,
spet in spet me je trgal za umert.

Vse bi naredu le za en dotik, le za en dotik, za en prijazen lik,
vse bi storu, da ne biu bi le gik, da ne biu bi v tvojih očeh sam en frik.
Vse bi naredu le za en dotik, le za en dotik, za en prijazen lik,
vse bi storu, da ne biu bi le gik, da ne biu bi v tvojih očeh sam en frik.

Si kdaj mislu, da si v raju, pa je bla le mora,
si kdaj vdihavu vonj angelskega dvora,
si kdaj zru v ogledalu in v njem ni blo stvora,
se ti kdaj je zazdel, da si močen kot gora?

Si kdaj koga pobrau, k biu je na tleh,
si kdaj komu obrisu sovze v očeh,
si jim pustu, da z njim delajo kot smet,
si se prašu sploh kdaj, če ga bo nehal bolet?

Če bo nehal bolet, ker prelep je ta svet,
če bo nehal to kdaj, ker v njem hočm žvet,
hotu sm sam tebe met, hotu te samo objet,
spet in spet me je trgal za umert.

Vse bi naredu le za en dotik, le za en dotik, za en prijazen lik,
vse bi storu, da ne biu bi le gik, da ne biu bi v tvojih očeh sam en frik.
Vse bi naredu le za en dotik, le za en dotik, za en prijazen lik,
vse bi storu, da ne biu bi le gik, da ne biu bi v tvojih očeh sam en frik.