tiho...zelo tiho prihajaš
nežno se me dotikaš
vzdrhtim
bolečina
kdaj boš popustila?
ne (z)morem več
želim si preč
se ti tu odveč
saj nisem tu po svoji volji
pogled
nikar me ne ubijaj z njim
samo ljubezni si želim
samo ljubiti te želim
za to sem tukaj
pomagaj premagujejo me tihe sile
združile so se
me vase potegnile
podaj mi roko
da se dvignem
da spoznam
da zopet lahko govorim
in da to znam
poznam
in tudi prepoznam
uso uso to bedo blebetanja
tako visoko cenjenega tokaj znanja
a globoko srčna vprašanja?
kdo upa se jih dotakniti?
kdo upa se na njih odgovoriti?
pogledam te
pogledaš me
dovoli... za oba
rana...
zaboli-kot takrat je še danes živa
molčiva...
v ljubezni se izliva
potrpiva...
skupaj stopiva čez prag
v tisto prijazno domače okolje
kjer ni več noči
ki uničuje
je le še mir
mir in moč
svobodne volje
polje
polje gre po žilah burno
hvali se
ne časa je dovolj
postoj prijatelj
poglej mi v oči in mi povej
kako si?