Še pogrešam tvoj vonj in glas,
še kot da ne mineva čas,
vsak tvoj dih je v meni skrit,
lesk v očeh, vsak nasmeh,
še na tvoji blazini spim,
ovita v samoto več ne zdržim,
krik v snegu spet zaduši,
da me manj boli,
ker te ob meni ni...

Najbolj te pogrešam, ko sneži,
ko se sneg pomeša s solzami,
ko je mraz v obraz,
ko ustavi se čas,
ko te ni, mene ni.

Najbolj te pogrešam, ko sneži,
ko se sneg topi med solazami,
v beli noči stojim,
skrivam, da se bojim,
da nikdar več ne bo tako lepo.

Še na tvoji blazini spim, hoo,
ovita s samoto več ne zržim,
krik v snegu spet zadušim,
da me manj boli,
ker te ob meni ni...

Najbolj te pogrešam, ko sneži,
ko se sneg pomeša s solzami,
ko je mraz v obraz,
ko ustavi se čas,
ko te ni, mene ni.

Najbolj te pogrešam, ko sneži,
ko se sneg topi med solazami,
v beli noči stojim,
skrivam, da se bojim,
da nikdar več ne bo lepo...

Haa... najbolj te pogrešam, ko sneži,
ne bo lepo, ko se sneg pomeša s solzami,
ko je mraz v obraz,
ko ustavi se čas,
ko te ni, mene ni iii...

Najbolj te pogrešam, ko sneži,
ko se sneg topi med solazami,
v beli noči stojim,
skrivam, da se bojim,
da nikdar več ne bo tako lepo.

Najbolj te pogrešam, ko sneži.